Sindrom karpalnega kanala in masaža pri konzervativni obravnavi

Sindrom karpalnega kanala predstavlja eno najpogostejših utesnitvenih nevropatij zgornje okončine in pomemben vzrok bolečine, senzoričnih motenj ter funkcionalne omejitve pri odrasli populaciji.
Zaradi sodobnega načina življenja, ponavljajočih se obremenitev zapestja, dolgotrajnega dela z računalnikom ter statičnih in ponavljajočih se gibov se pojavnost sindroma karpalnega kanala v zadnjih desetletjih povečuje, kar predstavlja pomemben izziv za zdravstvene delavce, vključene v njegovo diagnostiko in zdravljenje.

Avtorica članka se kot diplomirana fizioterapevtka v vsakodnevni klinični praksi pogosto srečuje s pacienti, ki imajo izražene težave, značilne za sindrom karpalnega kanala, bodisi v akutni bodisi v kronični obliki. Ob tem je masaža eno izmed ključnih terapevtskih področij njenega strokovnega delovanja in hkrati področje posebnega strokovnega interesa. Prav združevanje fizioterapevtskega znanja z različnimi masažnimi tehnikami predstavlja pomemben potencial pri konzervativni obravnavi pacientov s tovrstnimi težavami.

Namen tega preglednega strokovnega članka je na podlagi obstoječe znanstvene literature predstaviti sindrom karpalnega kanala, njegove vzroke, klinično sliko in diagnostične postopke ter posebno pozornost nameniti vlogi masaže kot dopolnilne terapevtske metode v okviru konservativnega zdravljenja. Članek želi prispevati k boljšemu razumevanju možnosti vključevanja masažnih tehnik v celostno fizioterapevtsko obravnavo pacientov s sindromom karpalnega kanala.

Sindrom karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala je utesnitvena nevropatija medianega živca, ki nastane zaradi povečanega pritiska znotraj karpalnega kanala. Karpalni kanal je anatomski prostor v zapestju, omejen s karpalnimi kostmi in transverzalnim karpalnim ligamentom, skozi katerega potekajo mediani živec ter kite upogibalk prstov. Povečan tlak v kanalu vodi v ishemijo in mehansko draženje medianega živca, kar povzroča značilne senzorične in motorične simptome.

karpalni kanal masaža — Sindrom karpalnega kanala predstavlja utesnitveno nevropatijo medianega živca, ki nastane kot posledica povišanega intrakanalnega tlaka v karpalnem kanalu. Karpalni kanal je osteofibrozni anatomski prostor v področju zapestja, ki ga dorzalno omejujejo karpalne kosti, volarno pa transverzalni karpalni ligament.

Epidemiologija

Sindrom karpalnega kanala je najpogostejša periferna utesnitvena nevropatija. Pogosteje se pojavlja pri ženskah kot pri moških, predvsem v starostnem obdobju med 40. in 60. letom. Večja pojavnost je opazna pri poklicih, ki vključujejo ponavljajoče se gibe zapestja, dolgotrajno statično obremenitev ali vibracije. Dejavniki tveganja vključujejo tudi nosečnost, debelost, sladkorno bolezen, revmatoidni artritis in hormonske spremembe.

anatomija roke karpalni kanal — *Večja pojavnost sindroma karpalnega kanala je opazna pri poklicih, ki vključujejo ponavljajoče se gibe zapestja. Dolgotrajno statično obremenitev ali vibracije.*

Etiologija in patofiziologija

Etiologija sindroma karpalnega kanala je multifaktorialna. Do utesnitve medianega živca lahko pride zaradi zadebelitve transverzalnega karpalnega ligamenta, vnetnih sprememb tetivnih ovojnic, edema ali anatomskih nepravilnosti. Povečan tlak v karpalnem kanalu povzroči zmanjšan pretok krvi v medianem živcu, kar vodi v demielinizacijo in v hujših primerih v aksonsko okvaro. Več o anatomiji lahko izveste na izobraževanju Tečaj anatomije in fiziologije ali preverite strokovno gradivo na strani.

Klinična slika

Klinični znaki vključujejo bolečino, mravljinčenje, odrevenelost in pekoč občutek v področju palca, kazalca, sredinca in radialne polovice prstanca. Simptomi se pogosto poslabšajo ponoči ali ob ponavljajočih se gibih zapestja. V napredovalih primerih pride do oslabelosti mišic tenarja in zmanjšane fine motorike roke.

zapestje simpotomi karpalni kanal — *Za sindrom karpalnega kanala so značilni simptomi, kot so bolečina, mravljinčenje, odrevenelost in oslabelost v področju palca, kazalca, sredinca ter radialnega dela prstanca.*

Diagnostika

Diagnoza temelji na anamnezi, kliničnem pregledu ter specifičnih testih, kot sta Phalenov in Tinelov test. Elektrofiziološke preiskave, zlasti elektromiografija in merjenje prevodnosti živca, predstavljajo zlati standard za potrditev diagnoze in oceno stopnje okvare medianega živca.

Zdravljenje sindrom karpalnega kanala

1. Konzervativno zdravljenje

Konzervativno zdravljenje je prva izbira pri blagih in zmernih oblikah sindroma karpalnega kanala. Vključuje imobilizacijo zapestja, fizioterapijo, protivnetno terapijo, prilagoditev ergonomije ter različne manualne in mehko-tkivne tehnike, kod denimo pri Mortonovem nevromu. O Mortonovi metatarzalgiji smo pisali v članku Mortonov nevrom.

opornica karpalni kanal — *Imobilizacija zapestja, sindrom karpalnega kanala. Opornica za zapestje vzdržuje zapestje v nevtralnem položaju, s čimer zmanjšuje pritisk v karpalnem kanalu in razbremenjuje mediani živec.*

2. Kirurško zdravljenje

Kirurško zdravljenje je indicirano pri hudih oblikah ali ob neuspehu konzervativne terapije. Cilj operativnega posega je sprostitev transverzalnega karpalnega ligamenta in zmanjšanje pritiska na mediani živec.

karpalni kanal kirurško zdravljenje — Sindrom karpalnega kanala, *kirurško zdravljenje*. Prikazan je kirurški poseg sprostitve karpalnega kanala, pri katerem se prereže transverzalni karpalni ligament, s čimer se zmanjša pritisk na mediani živec.

Sindrom karpalnega kanala in vloga masaže

Masaža ima pomembno vlogo kot dopolnilna terapevtska metoda pri konzervativnem zdravljenju. Z različnimi tehnikami mehko-tkivne obravnave lahko sindrom karpalnega kanala omilimo, in se zmanjšuje mišična napetost, izboljšuje lokalna prekrvavitev ter zmanjšuje pritisk na mediani živec. Posebno učinkovite so tehnike masaže podlakti, zapestja in dlani, ki vplivajo na sprostitev fascialnih struktur in izboljšanje drsenja živca.

Učinkovitost masaže potrjuje tudi prospektivna randomizirana klinična študija, izvedena na Univerzitetnem kliničnem centru v Madencih, v kateri so avtorji ugotovili statistično pomembno zmanjšanje bolečine, izboljšanje funkcije roke ter zmanjšanje subjektivnih simptomov pri pacientih, vključenih v masažno terapijo v primerjavi s kontrolno skupino (Madenci et al.).

Pravilno izvedena masaža pripomore torej k zmanjšanju bolečine, pri izvedbi pa je potrebno uporabiti primerne tehnike, ki se osvojijo na izobraževanju Tečaj športne masaže.

Sindrom karpalnega kanala, ali masaža torej res pomaga?

Pregled literature kaže, da ima masaža pomembno podporno vlogo pri celostni obravnavi pacientov s sindromom karpalnega kanala. Čeprav masaža sama po sebi ne odpravi anatomskega vzroka utesnitve, lahko bistveno pripomore k zmanjšanju simptomov, izboljšanju funkcionalnosti ter kakovosti življenja pacientov, zlasti v kombinaciji z drugimi fizioterapevtskimi postopki. Masaža je sicer učinkovita nefarmakološka metoda za lajšanje bolečin in zmanjševanje stresa, več na povezavi Masaža in njeni učinki na imunski sistem.

Zaključek

Sindrom karpalnega kanala predstavlja pogosto in klinično pomembno patologijo, ki zahteva celostno in individualno prilagojeno obravnavo. Masaža kot del konzervativnega zdravljenja predstavlja učinkovito dopolnilno metodo, ki lahko pomembno prispeva k zmanjšanju simptomov in izboljšanju funkcije zgornje okončine. Članek temelji na pregledu obstoječe znanstvene literature in ne predstavlja izvirne klinične raziskave.

Avtor: A. Turk Mernik

Tečaj anatomije Ljubljana

Več informacij >

Vas morda zanimajo naši zadnji nasveti?

Vaša prijava ni bila uspešna. Prosimo poskusite znova.

Vaša prijava na newsletter je bila uspešna.

Viri

Atroshi, I., Gummesson, C., Johnsson, R., Ornstein, E., Ranstam, J., & Rosén, I. (1999).
Prevalence of carpal tunnel syndrome in a general population. Journal of the American Medical Association, 282(2), 153–158.
Atroshi, I., Larsson, G. U., Ornstein, E., Hofer, M., Johnsson, R., & Ranstam, J. (2006).
Outcomes of endoscopic surgery compared with open surgery for carpal tunnel syndrome among employed patients. BMJ, 332(7556), 1473.
Aroori, S., & Spence, R. A. J. (2008).
Carpal tunnel syndrome. Ulster Medical Journal, 77(1), 6–17.
Bland, J. D. P. (2007).
Carpal tunnel syndrome. BMJ, 335(7615), 343–346.
Bruske, J., Bednarski, M., Grzelec, H., & Zyluk, A. (2002).
The usefulness of the Phalen test and the Hoffmann–Tinel sign in the diagnosis of carpal tunnel syndrome. Acta Orthopaedica Belgica, 68(2), 141–145.
Burke, J., Buchberger, D. J., Carey-Loghmani, M. T., Dougherty, P. E., Greco, D. S., & Dishman, J. D. (2007).
A pilot study comparing two manual therapy interventions for carpal tunnel syndrome. Journal of Manipulative and Physiological Therapeutics, 30(1), 50–61.
Coppieters, M. W., & Alshami, A. M. (2007).
Longitudinal excursion and strain in the median nerve during novel nerve gliding exercises for carpal tunnel syndrome. Journal of Orthopaedic Research, 25(7), 972–980.
De Krom, M. C. T. F. M., Knipschild, P. G., Kester, A. D. M., Thijs, C. T. M. C., Boekkooi, P. F., & Spaans, F. (2009).
Carpal tunnel syndrome: Prevalence in the general population. Journal of Clinical Epidemiology, 45(4), 373–376.
Dommerholt, J., Bron, C., & Franssen, J. (2006).
Myofascial trigger points: An evidence-informed review. Journal of Manual & Manipulative Therapy, 14(4), 203–221.
Falkiner, S., & Myers, S. (2002).
When exactly can carpal tunnel syndrome be considered work-related? ANZ Journal of Surgery, 72(3), 204–209.
Field, T., Diego, M., Cullen, C., Hernandez-Reif, M., Sunshine, W., & Douglas, S. (2004).
Carpal tunnel syndrome symptoms are lessened following massage therapy. Journal of Bodywork and Movement Therapies, 8(1), 9–14.
Gerritsen, A. A. M., de Vet, H. C. W., Scholten, R. J. P. M., Bertelsmann, F. W., de Krom, M. C. T. F. M., & Bouter, L. M. (2002).
Splinting vs surgery in the treatment of carpal tunnel syndrome: A randomized controlled trial. JAMA, 288(10), 1245–1251.
Gimeno, D., Amick, B. C., Israel, L., Ossmann, J., & Rogers, B. (2005).
Workplace risk factors for carpal tunnel syndrome. American Journal of Industrial Medicine, 47(4), 321–332.
Leite, J. C. C., Jerosch-Herold, C., & Song, F. (2006).
A systematic review of the psychometric properties of the Boston Carpal Tunnel Questionnaire. BMC Musculoskeletal Disorders, 7, 78.
Levine, D. W., Simmons, B. P., Koris, M. J., Daltroy, L. H., Hohl, G. G., Fossel, A. H., & Katz, J. N. (1993).
A self-administered questionnaire for the assessment of severity of symptoms and functional status in carpal tunnel syndrome. Journal of Bone and Joint Surgery, 75(11), 1585–1592.
Lowe, B. D. (2008).
Biomechanical exposure and carpal tunnel syndrome. Ergonomics, 51(4), 584–591.
Manktelow, R. T., Binhammer, P., Tomat, L. R., Bril, V., & Szalai, J. P. (2004).
Carpal tunnel syndrome: Cross-sectional and outcome study in Ontario. Journal of Hand Surgery, 29(2), 307–317.
Mondelli, M., Giannini, F., & Giacchi, M. (2007).
Carpal tunnel syndrome incidence in a general population. Neurology, 58(2), 289–294.
Moraska, A. F., Chandler, C., Edmiston-Schaetzel, G., Franklin, G., & Calenda, E. (2008).
Comparison of a targeted and general massage protocol on strength, function, and symptoms associated with carpal tunnel syndrome. Journal of Alternative and Complementary Medicine, 14(3), 259–267.
O’Connor, D., Marshall, S., & Massy-Westropp, N. (2003).
Non-surgical treatment (other than steroid injection) for carpal tunnel syndrome. Cochrane Database of Systematic Reviews, Issue 1.
Sezgin, M., Incel, N. A., Serhan, S., & Camdeviren, H. (2006).
Assessment of symptom severity and functional status in patients with carpal tunnel syndrome. Rheumatology International, 26(6), 491–496.
Shooter, J. (2005).
Two-point discrimination testing. Journal of Hand Therapy, 18(4), 398–403.
Skubick, D. L., Prentice, W. E., & Draper, D. O. (1993).
Trigger point therapy for entrapment neuropathies. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 18(3), 472–478.
Sucher, B. M., & Hinrichs, R. N. (2005).
Manipulative treatment of carpal tunnel syndrome: Biomechanical and osteopathic intervention. Journal of the American Osteopathic Association, 105(11), 537–545.
Ucan, H., Yagci, I., Yilmaz, L., Yanik, B., & Salli, A. (2006).
Idiopathic carpal tunnel syndrome: Evaluation of clinical and electrophysiological findings. Rheumatology International, 27(1), 43–47.
Wilson, J. K., & Sevier, T. L. (2003).
A review of treatment for carpal tunnel syndrome. Disability and Rehabilitation, 25(3), 113–119.
Madenci, A., et al. (2009–2010).
Effectiveness of hand massage techniques combined with splinting in patients with carpal tunnel syndrome. Department of Physical Therapy and Rehabilitation, Gaziantep University Medical School.