Med mišicami stegna je t.i. Krojaška mišica, ali v latinščini musculus sartorius je najdaljša mišica v telesu. Ime mišice izhaja iz latinske besede sarciro, oziroma »krojiti«.
Krojaška mišica, fiziologija
Mišica sartorius ima več pomembnih vlog v telesu. Njena glavna vloga je fleksija kolka, kar pomeni, da se upogiba v kolčnem sklepu. Poleg tega je tudi zunanji rotator kolka, kar pomeni, da pomaga pri zunanji rotaciji stegna. Prav tako sodeluje pri abdukciji stegna, kar pomeni, da ga dviga stran od sredinske osi telesa. Mišica sartorius igra tudi vlogo pri upogibanju kolena, če je kolčni sklep že upognjen. Skupaj te funkcije omogočajo kompleksno gibanje spodnjega uda in prispevajo k stabilnosti in mobilnosti telesa.
Več o fiziologiji si lahko preberete v članku “Fiziologija, 4 razlogi za raziskovanje delovanja živih organizmov“.
Mišični sistem
Primarna naloga mišic v našem telesu je krčenje. Poleg tega omogočajo pokončno držo, proizvajajo telesno toploto in omogočajo gibanje snovi v telesu.
Delimo jih v tri skupine: skeletne mišice, gladke mišice in srčno mišico. Skeletne oziroma prečnoprogaste mišice so tiste, ki s krčenjem premikajo skelet in omogočajo gibanje, te mišice tvorijo približno 40 odstotkov telesne teže.
Skeletne mišice so s kitami pritrjene na kosti in praviloma potekajo preko sklepa. Praviloma delujejo v parih, pri čemer mišico, ki izvaja določen gib imenujemo agonist, mišico, ki dela nasprotni gib imenujemo antagonist, mišica, ki izvaja skladen gib pa se imenuje sinergist. Mišice spodnjih okončin so razdeljene v tri dele – mišice medeničnega obroča, mišice stegna in mišice goleni.
Krojaška mišica izvira s sprednjega zgornjega trna črevnice (v latinščini spina iliaca anterior superior) in poteka prek kolčnega sklepa spredaj, prek kolenskega sklepa pa malo za njegovo frontalno osjo. Kitasto se pripne na medialni kondil golenice in na tem mestu s sloko in polkitasto mišico oblikuje gosjo nožico (pes anserinus).
Med tetivami mišic se nahaja burza krojaške mišice (bursa subtendinea musculi sartorii). Predstavlja tudi lateralni rob femoralnega trikotnika (trigonum femorale), v katerem potekajo femoralna arterija in vena ter femoralni živec.
Zaradi značilnega poteka je fleksor kolčnega in kolenskega sklepa ter rotator kolčnega sklepa navzven in kolenskega sklepa navznoter.
Musculus sartorius oživčuje jo femoralni živec.
Anatomske različice
Tetiva mišice se lahko narašča na stegensko fascijo (fascia lata) ali ovojnico kolenskega sklepa. Mišica je lahko razdeljena tudi na dva dela, pri čemer se en del narašča na stegensko fascijo, stegnenico, pogačični ligament ali tetivo polkitaste mišice. V zelo redkih primerih je lahko mišica odsotna.
Povzemamo nekaj nekaj dejstev o krojaški mišici (musculus sartorius):
- Lokacija: Krojaška mišica se nahaja v predelu stegna. Poteka po diagonalni poti čez sprednjo stran stegna, od zunanjega dela kolka do notranjega dela golenice.
- Najdaljša mišica: Krojaška mišica velja za najdaljšo mišico v telesu. Zaradi svoje dolžine prečka več sklepov, vključno s kolčnim, kolenčnim in gleženjskim sklepom.
- Vloga pri gibanju: Krojaška mišica ima več funkcij pri gibanju. Pomaga pri dvigovanju kolka, upogibanju kolena, rotaciji stegna navzven ter prečnem prehodu noge čez nasprotno koleno (kot pri krojaču).
- Šibkost in poškodbe: Krojaška mišica je lahko dovzetna za poškodbe, zlasti pri prekomerni obremenitvi ali nenadnih gibih. Raztezanje, poškodba ali vnetje te mišice lahko povzročijo bolečino in omejeno gibljivost.
- Vloga pri stabilnosti: Krojaška mišica ima tudi pomembno vlogo pri stabilnosti kolčnega sklepa. Sodeluje z drugimi mišicami in vezmi pri ohranjanju ravnotežja med hojo, tekom in drugimi gibalnimi dejavnostmi.
- Vadba in krepitev: Redno izvajanje vaj za krepitev krojaške mišice je pomembno za ohranjanje stabilnosti in funkcionalnosti spodnjega dela telesa. Vaje, kot so počepi, izpadni koraki in bočni koraki, lahko pomagajo krepiti to mišico.
Poškodbe mišice
Zaradi preobremenjenosti pogosto pride do vnetja burze krojaške mišice, predvsem pri atletih, kar se odraža kot bolečina, oteklina in/ali občutljivost na medialni strani kolena. Dolgotrajno in neprestano obremenjevanje prednjih stegenskih mišic lahko z nepravilnim pristopom njihovega raztegovanja pripelje do poškodb. Pri nategu mišice obisk zdravnika ni nujen, zdravnik pa navadno predpiše protibolečinsko terapijo v obliki zdravil, lahko pa opravi tudi rentgenski pregled ali ultrazvok poškodovanega predela. Tako se izključi zlom kosti, poškodovani pa si lahko pomaga sam s t.i. terapijo RICES. RICES je kratica angleškega izvora, pomeni pa Rest (počitek), Ice (led oz. hlajenje), Compression (kompresija oz. stisk), Elevation (dvig) in Support (podpora). Pravilna oskrba doma je učinkovita in vodi v popolno okrevanje. Večina nategov se popolnoma pozdravi v roku šestih tednov, bolečina povsem izgine, povrne pa se tudi prvotna mišična moč.
V kolikor želite izvedeti več o anatomiji se lahko vpišete na naš tečaj anatomije >>> TUKAJ.
Preverite tudi našo ponudbo, več informacij na tel 030 372 255 in/ali na info@educational-training.si.