Vse več ljudi se sooča z bolečinami v križu, zato se tudi vedno bolj pogosto zatekamo k terapevtskim masažam, kot so recimo masaža globokih tkiv (deep tissue massage). Velik delež bolečin v spodnjem delu hrbtenice je povezan s tako imenovanim piriformis sindromom. Piriformis sindrom se običajno začne z bolečino, mravljinčenjem ali omrtvičenim občutkom v zadnjici. Bolečina se lahko širi po stegnu navzdol, včasih pride tudi do težav z gibljivostjo samega kolka. Tudi zato mnogi menijo, da gre pravzaprav za vneto ali pretegnjeno zadnjo stegensko mišico, a gre v resnici gre za piriformis sindrom. Bolečinase pogosto širi po zadnjem delu stegna navzdol, in jo povzroča ishiaični živec, ki je ujet med zadnjične mišice (piriformis).
Kot že samo ime poškodbe pove, težava leži v mišici piriformis. V slovenščini ima ime piriformna (hruškasta) mišica zaradi svoje hruškaste oblike. Izvira iz sprednje površine križnice in se usmeri navzven ter navzdol. Poteka pod sednično zarezo, ki je kot most nad mišico, končuje pa se na zgornjem delu velikega trohantra stegnenice.
Piriformis sindrom
Mišica piriformis je majhna, hruškasto oblikovana mišica, ki leži pod veliko zadnjično mišico. Izvira iz sprednje površine križnice ter se narašča na veliki trohanter stegnenice. Njena naloga je zunanja rotacija, izteg in abdukcija (odmik noge) v kolčnem sklepu. Najdaljši živec v telesu, išias, izvira iz spodnjega dela ledvene hrbtenice (L4-S3), pot nadaljuje pod mišico piriformis (v zelo redkih primerih pa prehaja tudi skoznjo), pot pa nadaljuje po zadnjem delu noge vse do stopala in prstov. Vloga tega živca je pošiljanje električnih impulzov v inervirane mišice. To omogoča mišicam, da se po potrebi krčijo in raztezajo. Če pride do poškodbe, krča ali kroničnega skrajšanja piriformisa, le-ta pritisne na živec ishiadikus, ki poteka pod to mišico. To povzroči bolečino, ki izžareva po zadnji strani noge do stopala. Temu pravimo piriformis sindrom.
Kaj lahko povzroči to poškodbo?
Piriformis sindrom običajno povzročijo neposredne obremenitve, ponavljajoče se in intenzivne aktivnosti, kot so dolgi in intenzivni teki. Včasih pa ga, kar se sliši kar malce nenavadno, lahko povzroči tudi dolgotrajno sedenje ali udarec.
Poškodba je pogosta pri tekačih, kolesarjih, dvigovalcih uteži, fitneserjih ipd., ki raztezanju primikalk in specifični krepitvi odmikalk posvečajo premalo časa.
Vzrok je tudi premajhna gibljivost sklepov med križnico in medenico, kar privede do kompenzatornih sprememb pri hoji in teku ter posledično povečane obremenitve piriformisa.
Simptomi
Simptomi so lahko nenadni ali pa napredujejo postopno. V večini primerov se pojavijo v obliki bolečine v zadnjici, na zadnjem delu noge in stopala. Simptomi se še poslabšajo pri sedenju. Včasih se v predelu zadnjice zaradi omejene gibljivosti pri upogibanju naprej pojavijo mišični krči.
Da potrdimo sindrom piriformis, je potrebno predhodno izločiti druge poškodbe in bolezni s podobnimi simptomi (npr. utesnitev medvretenčne ploščice, poškodba ledvenih ekstenzorjev itd.). Da bi poškodbo dokazali, paciente postavljajo v različne položaje. Eden takih je predklon naprej, kjer se s prsti dotaknili tal ali druge vrste raztezanja ob katerih se najprej zazna neprijetno zatezanje v zadnjici, s čimer bo tudi jasno kje težava je.
Zdravljenje
Čas zdravljenja se lahko zelo razlikuje, in sicer glede na resnost simptomov.
Najprej je potrebno opustiti aktivnost, ki je težavo povzročila. Bolečina lahko po nekajdnevnem počitku povsem izzveni, vendar pa je pred ponovno obremenitvijo potrebno odpraviti vzroke, ki so povzročili poškodbo.
Simptome se najlažje omilili s hlajenjem in gretjem, masažo ter tudi kakšno protibolečinsko tableto. Z ustreznim pristopom lahko v treh tednih dosežemo znatno zmanjšanje išiatičnih simptomov in mišičnega spazma, poudarek pa je tudi na sami preventivi, ki vključuje raztezanje in krepitev mišice. V težjih primerih pa zdravnik predpisal fizioterapijo (na primer ultrazvok, TENS ali oboje). Operacija pa se izvaja le v izjemnih primerih.
V prvih dneh svetujemo počitek in gretje obolelega mesta. Bolečino lajša tudi blaga masaža okoliških mišic, s čimer se prepreči nastajanje mišičnih krčev, hkrati pa zmanjša občutek bolečine.
Po prvem tednu svetujemo tudi masažo globokih tkiv (deep tissue massage), kasneje pa tudi vaje za krepitev in fleksibilnost.
Preveri našo ponudbo tečajev masaž TUKAJ.
